Znameniti most, ki so ga pozidali davnega leta 1856, da so z njim premostili dolino Borovniščice oz. jugozahodni krak Barja, ko se je
"železna cesta" iz Notranjske spustila v barjansko nižavje. Most je veljal za enega največjih dosežkov in mojstrovin tistega časa na
železnici z Dunaja v Trst in sploh v Evropi. Dolg je bil 561 metrov in se je v dvojnih lokih
dvigal kar 38 metrov visoko. Ker so se kamniti stebri peli čez močvirnato barjansko zemljo, so jih postavili na lesene pilote, kar je njegove snovalce in graditelje še bolj
povzdignilo med največje mojstre tistega časa.
|
V sedmih letih (toliko let so ga gradili) so v mehka barjanska tla zabili 4000 hrastovih pilotov, za 24 obokanih stebrov so porabili 31.600 kubičnih metrov obdelanih kamnitih blokov, 31.000 kubikov lomljenca in okoli 5 milijonov opek. Stroški gradje so znašali 2 milijona goldinarjev. Gradja sama je potekala z nadčloveškimi napori in za današnji čas s precej primitivnimi sredstvi. Leta 1856, ko je čezenj zapeljal prvi vlak, je postal prava tehnična in arhitekturna mojstrovina.
|  |
Druga svetovna vojna, april 1941, Nemčija napade Jugoslavijo --> Jugoslavija se umakne + poruši vse pomembnejše železniške objekte in tako porušijo tudi borovniški viadukt (z miniranjem so zrušili 7 kolon)
December 1944 je pomenil konec prometa preko viadukta. Od bombandiranja, ki je trajalo od avgusta do decembra 1944, je bil močno poškodovan.
Tudi okolica tega velike viadukta je bila hudo poškodovana, med prebivalstvom so bile smrtne žrtve.
Vendar italijanski okupator porušeni del premosti z enotirno jekleno konstrukcijo. In tako junija 1941
italijanski minister zopet odpre progo.
Danes na gradbeno mojstorvino preteklega stoletja spominja
ostanek mostu: osameli steber, okrog katerega je pozneje nastal novi del Borovnice s stanovanjskimi hišami in krajevnimi ustanovami.
Za dodatne informacije ti priporočam:
Zaradi pomembnosti prometa po glavni progi so začeli leta 1945 pripravljati graditev nove proge. Po načrtu je nova proga dolga 11.083 m ter za 3.210 m daljša od prvotne proge čez viadukt. Progo so odprli 29. junija 1947, sprva je bil le en tir, drugi pa so mu sledli na začetku 60. let. Do danes se je ohranil le en steber in konec viadukta v smeri proti Rakeku. Dobro je še vidna trasa stare proge od Preserja do Borovnice.
Ostale slike:
Borovniški most bi bil zanesljivo tudi danes simbol kraja in ena od privlačnosti, ki bi jo bilo vredno videti vsaj enkrat v življenju.
Žal ga je za svoj davek vzela druga svetovna vojna. Kot ena najpomembnejših strateških točk
in oskrbovalnih poti za vojsko je bil zelo ranljiv. Zavezniška letala so ga pogosto napadala, a kot vedo povedati raziskovalci, ga je bilo zaradi lege in doline pod njim težko braniti in še teže napadati.
Kljub temu je bil porušen in zraven je zaradi hudega bombandiranja in posledic umrlo veliko vaščanov.
slika 1
slika 2
slika 3
slika 4
slika 5
slika 6
Borovniški viadukt
nazaj
